FOLKLORNA SKUPINA “VAL RESIA”
Prvi nastop folklorne skupine “Val Resia” je bil v Vidmu že oktobra leta 1838, ko je cesar Ferdinand Prvi prišel na obisk v našo deželo.
Od takrat naša folklorna skupina nosi po svetu rezijanski ples, pa seveda tudi rezijansko glasbo. Sicer pa je že nastopala v več evropskih državah: v Avstriji, v Belgiji, v Franciji, Španiji, Nemčiji, Luxemburgu, na Nizozemkem, v Švici, Sloveniji, Ukrajini in v Italiji. Naša folklorna skupina šteje približno petdeset mladih, ki z veseljem plešejo in pojejo, in s tem prikazujejo svetu del svoje kulture. Sicer pa vsako leto, od februarja do aprila,  prireja folklorna skupina “Val Resia” vaje tako za člane, kot tudi za tiste, ki bi želeli vanjo vstopiti. Ples ga v Reziji še danes plešemo vsi. Mladenči in mladenke stari dvajset let praznujejo na tak način prvi dan v letu, pa tudi za pust radi zaplešejo, kot tudi za vaške praznike, poroke ali žanitke in za vse druge priložnosti, kjer je veselje doma.
Noše, v katere so plesalci opravljeni, so reprodukcije oblačil iz  konca osemnajstega in začetka devetnajstega stoletja. Je noša ki predstavlja mlado, neporočeno, ki išče fanta: ta mlada nosi črno obleko (po rezijansko ćamažot) in belo srajco. Pas in telovnik pa sta barvana. Na glavi ima s cvetjem pisano črno ruto. Druga noša predstavlja ženo: krilo je rjavo ali zeleno kot tudi jopič in ruta. Folklorna Skupina “Val Resia” predstavlja tudi nošo vdove, krilo, jopič in ruta so črni. Za moške imamo noši, ki predstavljata mladega in bogatega. Za prvo, velja, da ima črne kratke hlače,  bele nogavice, barvni telovnik, belo srajco in polcilinder. Za drugo pa imamo črne kratke hlače, bele nogavice, barvni telovnik, belo srajco, črni frak, na glavi pa visok klobuk in v roki pipo.
Navadno predstavlja folklorna skupina tudi pustne noše. Sicer pa so to, v našem narečiju te lipe bile maškere, se pravi lepe bele maškere: tako fantje kot punce so oblečeni z belimi krili, imajo belo srajco, pa veliko barvanih trakov, na glavi pa visok klobuk. Nanj nataknejo veliko pisanega cvetja iz papirja. Sicer pa za to nošo velja, da ima moški nižji klobuk od ženske.
Naša orkeštra ima dve vrsti instrumentov: prva je violina, ki ji mi pravimo cïtira, drugi pa je violončelo, po naše bünkula. V preteklosti pa smo Rezijani, ko nismo še poznali violine in basa, verjetno igrali na dudo. Po navadi, ko kupimo violino in čelo, ju kasneje spremenimo po naših potrebah: se pravi, da na citiro damo strune za mandolino, pa tudi mostiček je nižji, tako da čimbolj spominja na zven dude. Bunkula ima samo tri strune. Značilno pa je, da godci, ki igrajo na citiro, vedno tolčejo tudi z nogo ob tla. To je za boljši ritem. V Reziji nimamo glasbene šole, kjer bi se mladi učili igranja na te instrumente, pač pa se ti po posluhu učijo pri starešjih. Za to pa je potrebno veliko časa.
Sicer imamo več kot sto različnih viž, vseeno pa rezijanski godci izvajajo tudi nove skladbe.
Če prvič slišite rezijansko glasbo, se vam bo zdelo, da se ponavlja in je skratka vedno enaka. V resici pa ni tako, ker jih mi vse prepoznamo in vemo, katera je ena oziroma druga.
Na koncu pa še nekaj besed o plesu, ki ga danes, kot že rečeno, v Reziji plešemo za praznike, za segre, za pust in za ženitke: po navadi sta v paru moški in ženska. Lahko pa tudi dva moška ali pa dve ženski. Seveda je ples za vse: mlajše in starejše, pa tudi za otroke.
Ti plesi in glasbe pa so sicer zelo stari: to lahko opazimo po tem, da sta plesalca v paru, ne da bi se drug drugega dotaknila.
Imena viž so različna. Najbolj znane so: Lipa ma Marica (Lepa moja Marica) to je naša himna, Ta püstawa (Viža za pust), Ta Zagatina (Viža Zagate – to je planšarija nad Ravanco – glavno vasjo v Reziji), Čärni potök (Črni pôtok), Ta Solbaška (Viža vasi Solbica), Potï me döpo Lïpjë (moje potí dol po Lipje) ki jo plešemo na križišču, Kölu (Kolo – zelo star ples) in Ta Kuškrïtawa (za mlade, ki imajo dvajset let).

Gruppo Folkloristico “Val Resia”
Comitato per la conservazione del folklore resiano
Via Varcota, 1 – 33010 Resia/Rezija (Udine)

Predsednik: Dino Valente

Mobi. +39 334 3674981
Tel. 0039 0433 53428
E-mail: [email protected]