Kulturno društvo “Rozajanski Dum” je organiziralo razna kulturna srečanja:
- predstavitve knjig in drugih publikacij,
- simpozije,
- srečanja z rezijani, ki živijo izven doline Rezije,
- srečanja z drugimi jezikovnimi manjšinami.
Te rozajanski čirkolo “Rozajanski Dum jë organizäl već riči:
- an jë pražantäl lïbrine,
- an jë organizäl konvenje,
- an jë se nalizal ziz našimi judmi, ka živïjo wkrej od Rezije,
- an jë se nalizal ziz drügimi minoranči.
15.04.2015 – KNJIŽNICA “V. JOPPI” – VIDEM. PREDSTAVITEV ZBORNIKA “LINGUE E TURISMO. LE VARIANTI LOCALI DELLE LINGUE MINORITARIE COME ELEMENTI DI RICHIAMO TURISTICO”.
(z leve: Romano Vecchiet, ravnatelj knjižnice “V. Joppi”, Pamela Pielich, občinski muzej, Franca Battigelli, univerza v Vidmu, Marco Stolfo, univerza v Vidmu, Luigia Negro. kulturno društvo “Rozajanski Dum”, Lorenzo Fabbro, ARLeF, Agjenzie Regjonâl pe Lenghe Furlane).
31.03.2015 – KULTURNI DOM (Ul. Filzi) TRST. VEČER O OSEBI DR. AKADEMIKA MILKA MATIČETOVEGA
Življenje in delo etnologa akademika Milka Matičetovega sta bila v središču srečanja v Narodnem domu, kjer so pisatelj Boris Pahor, etnolog in jezikoslovec Roberto Dapit, etnomuzikolog Julijan Strajnar, prof. Jožica Malešič, rezijanska pesnica Silvana Paletti in predsednica kulturnega društva Rozajanski dum Luigia Negro zbranim slušateljem razkrili marsikatero skrivnost o najbolj znanem raziskovalcu Rezije. Odlično obiskano srečanje je organiziralo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, ki je želelo počastiti spomin na vztrajnega in zagnanega ustvarjalca.
Uvodno besedo je prevzela prof. Marija Pirjevec, ki je opozorila, zakaj je bil Matičetov tako navezan na Rezijo. Po pripovedovanju govornice je akademik v tej dolini odkril posebno estetsko moč, ki je značilna za tamkajšnje pripovedke in zgodbe. Okroglo mizo o Milku Matičetovem je nato povezovala prof. Loredana Umek, ki je na kratko predstavila posebnost njegovega raziskovanja. Raziskoval je namreč celotni slovenski etnični prostor, pri čemer se je najbolj intenzivno posvečal obrobnim pokrajinam, poleg Rezije tudi Posočju, slovenski Istri in Krasu. Več o raziskovanju Rezije je povedal jezikoslovec in etnolog Roberto Dapit, ki se je spomnil svojega prvega srečanja z bodočim mentorjem in prijateljem. Izpostavil je nekaj utrinkov iz Matičetovega obsežnega opusa, ki obsega zbiranje in raziskovanje slovenskega ljudskega izročila, še posebej ljudskega pripovedništva. Kot je spomnil, je Matičetov v Reziji zbral več kot 3000 pravljic, in dodal, da je bila posebnost njegovega raziskovanja terensko delo. (Primorski dnevnik 1.04.2015)
20.03.2015 – CANKARJEV DOM (LJUBLJANA) -18. PRIPOVEDOVALSKI FESTIVAL, 19 – 21. 03.2015. PRAVLJICE DANES 2015. Matičetove pravljice. Za spomanot Milka Matičetovaga (1919 – 2014) so se pravile te rozajanske pravice, pa po näs (Luigia Negro) anu jë se zapëla na rozajanska wužica (Silvana Paletti).
17.03.2015 – GRAD KROMBERK (NOVA GORICA). REZIJA kako so možje odhajali od doma in žene ostajale na domu. Prebivalce Rezije zaznamujeta edinstvena kulturna in jezikovna dediščina, ki ju domačini še vedno ponosno ohranjajo. Vendar v njihovi tesni dolini ni bilo dovolj kruha za vse. Tako so možje kruh služili predvsem kot brusači po deželi, žene pa so ostajale doma. Rezijansko dolino in njene ljudi sta predstavila Sandro Quaglia in Luigia Negro iz Kulturnega društva »Rozajanski Dum«.
24.01.2015 – PALUZZA. TO GORE W PALUZZI. IL LUNARI FAT IN CJARGNE E NO DOME. Predstavitev razstave koledarjev. Prežentacjun kazanja kolindrinuw narëd tu-w Ćarnji anu në köj ito. Jë pa te rozajanski kolindrin.
04.10.2014 – TIMAU (PALUZZA). PREDSTAVITEV ZBORNIKA POSVETA “LINGUE E TURISMO. LE VARIANTI LOCALI DELLE LINGUE MINORITARIE COME ELEMENTI DI RICHIAMO TURISTICO”. PREŽENTACJUN LÏBRINA TU KA TO JË NAPÏSANU ITÖ KA TO JË BILU RAČANË KO JË BIL KONVENJO SATEMBARJA LËTA 2008 TA-NA JAZÏKE ANU TURIZMO.
19.06.2014 – ŠPIETAR. ZNANSTEVI POSVET “SODOBNA LITERATURA V BENEŠKI SLOVENIJI MED TRADICIJO IN NOVI IZZIVI”.
30.11.2013 – ROZAJANSKA KULTURSKA HIŠA (RAVANCA). 30 LIT DELA. 30 LETNICA. Somö spomanïli skuza litrate wse dila ka somö naredili dardu injän. Z fotografijami smo pokazali delo našega kulturnega društva.
11-12.10.2013 – KRANJ (SLOVENIJA). ZBOROVANJE SLOVENSKEGA MUZEJSKEGA DRUŠTVA.
Prvi del zborovanja v občinski stavbi.
Drugi del zborovanja na sedežu kranjskega muzeja.
V tem delu sta prestavile svoje delovanje Luigia Negro (kulturno društvo “Rozajanski Dum” in kulturno društvo “Muzej rezijanskih ljudi) in Milvana Arko Pijevac (Hrvaško muzejsko društvo). Predstavila ju je predsednica slovenskega muzejskega društva, Verena Štekar Vidic.
17.06.2013 – KAMBREŠKO KANAL OB SOČI (SLOVENIJA). 11. KULTURNI DNEVI POD GLOBOČAKOM. Pa litus somo bili ta-na Kambrešken za njeh lipo fjëšto. Radë se nalažamo wsakë lëtu pa za spomanot rejnika Dominika Užbe, ka an jë živil anu an jë wmar iten. Jë bilo već rači za vïdët:
so bile žane ki so pële
ano žane ka so barbale jajca
31.05.2013 ŠPETER. SLOVENSKI KULTURNI CENTER. 35. letnica konference o etnično-jezikovnih skupinah, ki jo je sklicala pokrajina Viden leta 1978. Sodelovali so nekateri protagonisti konference iz našega obmejnega prostora: Aldo Clodig, Luigi Paletti, Giorgio Banchig, Viljem Cerno, Elio Berra e Giuseppe Chiabudini. Povezovala je Jole Namor.
10.05.2013. NABORJET – OVČJA VAS. BENEŠKA PALAČA. SREČANJE JEZIKOVNIH MANJŠIN. Srečanje sta priredila Società Filologica Friulana in SLORI v sodelovanju z občino Naborjet, kulturnim središčem Planika, kulturnim društvom “don Mario Cernet” in nemskim kulturnim društvom/Kulturverein. Bila je tudi predstavljena knjiga o jezikovnih manjšinah v deželi Furlaniji Julijskih krajni.
19.02.2013 – KOPER/CAPODISTRIA. TELEVIZIJSKA ODDAJA “SPRIHODI” POSVEČENA SKLADATELJU, GLASBENIKU IN JEZIKOSLOVCU PAVLETU MERKUJU. V studju sta bila Luigia Negro, predsednica kulturnega društva “Rozajanski Dum” in skadatelj Ambrož Čopi. http://tvslo.si/#ava2.159106917;
29.01.2013 – KOBARED – TRËTNJA ANU ZADNJA LECJUN TOGA ROZAJANSKAGA RUMUNINJA. ISÖ JË ORGANIZÄL ZAVOD FENIKS.
25.01.13 – PREDSTAVITEV TRINKOVEGA KOLEDARJA. KULTURNI SLOVENSKI CENTER – ŠPIETAR. Z Rezije so: pravljice. pesmi, članek o 30 letnici delovanja kulturnega društva “Rozajanski Dum” in članek v spomin Severina Negra.
19.01.13. IL LUNARI FAT IN CJARGNE. TIMAU. Otvoritev razstave koledarjev med katerimi je tudi rezijanski koledar, ki ga objavlja kulturno društvo “Rozajanski Dum”. Razstava bo na ogled do 3. februarja.
29.12.12 – NATIVITAS 2012 – SOLBICA – NAŠE STARE WUŽE – KONCERT ZIZ LJOBO JENČE ANU ZIZ TEMI MLADIMI Z ČIRKOLA ZBILJE.
27.12.12. DIRETÖR OD RAI-JA TU-W TÄRSTË ANU DIRETÖRJI OD TE SLAVINSKE SECJUNI SO RIČAVALI TO SRABÄRNO ZVÏZDO, KA JË DALA ASOČACJUN “VIVISTOLVIZZA” ZA TRAŽMIŠJUN PO NÄS “TE ROZAJANSKI GLAS”.
Ta-na litrato, z te hüde na to döbro roko, so: Fabrizio Binacchi, te növi diretör od Rai-ja tu-w Tärstë, Martina Repinc, diretriče od te slavinske secjuni Rai-ja tu-w Tärtstë, Marija Brecelj, ka na paraćawa wsaki tëdan tražmišjuni “Te rozajanski glas”, Sergio Chinese šïndik, Nataša Sosič anu Igor Tuta ka to jë bilu diretriče anu diretör od te slavinske secjuni Rai-ja tu-w Tärstë, Giancarlo Quaglia, prešident od asočacjuni “ViviStolvizza” anu plavan, don Gianluca Molinaro.
19.02.2013 – KOPER/CAPODISTRIA. TELEVIZIJSKA ODDJA “(S)PRIHODI” POSVEČENA MUZIKOLOGU, SKLADATELJU IN JEZIKOSLOVCU PAVLETU MERKUJU. V študiju dirigent Ambrož Čopi in predsednica kd “Rozajanski Dum” Luigia Negro. Guarda: http://tvslo.si/#ava2.159106917;
19.10.2012 – KOBARID ŽAGA – PRAVICE Z REZIJE – FAVOLE DALLA VAL RESIA CON SILVANA PALETTI E LUIGIA NEGRO
29.09.2012 – NA OBIRSKEM – ŽELEZNA KAPLJA/EISENKAPPEL (AUSTRIA) – PISATELJSKO SREČANJE – INCONTRO LETTERARIO
30.07.2012 – KANAL OB SOČI. PRIREDITEV „KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI”. PRAVLJICE IZ REZIJE. TU-W KANALU OB SOČI SOMO PRAVILI TE ROZAJANSKE PRAVICE
14.07.2012 – KULTURNO DRUŠTVO Po.Be.Re JE OBISKALO REZIJO
30.06.2012 – LESEplatz – RECITA E LETTURA DI POESIE – KLAGENFURT / CELOVEC
W saböto 30 dnuw jünja opuldnë tu-w Ciwcë blïzu te vilïke gurïce, se jë muglo čot te rozajanski glas. Silvana Paletti Bertulawa anu profesör Reinhard Kacjanka sta rakla anu lajala Šilvanine poezije, ka so napïsane tu-w lïbrinu Resia, Der Gesang der Erde, ka jë publikala Mohorjeva tu-w Ciwcu lani. Tu-w isimu lïbrinu so wüže od Rinina Chinese Hoǵina anu poezije od Silvane Paletti Bertulave anu od Renatina Quaglia Ǵukatavaga. Ni so napisane po näs anu po niškin. Od Rezije jë napïšel prof. Reinhard Kacjanka anu tu-w zarobit jë pa bibliografija Rezije.
17.06.2012 – 10. KULTURNI DNEVI POD GLOBOCAKOM – KAMBRESKO (KANAL OB SOČI)
