Najbolj znana protagonista rezijanskih živaljskih pravljic sta lisica / lisïca in volk / uk. V nekaterih pravljicah nastopajo tudi druge živali: zajec / zec, petelin / pitilen, pes / päs, mačka / tuca, medved / midved in številne druge.
Pravljice pripovedujejo o kraljih, princih in princesah. Nekatere so posvečene Dujaku, divjemu možu, in Dujačesi, njegovi ženi ter Dujačesici, njuni hčerki. Ta bitja živijo v gozdovih in govorijo svoj jezik, ki je nam nepoznan. Divja bitja ki se pogosto pojavlja v rezijanskih pravljicah je tudi Gardinica, njeno ime izhaja iz pridevnika gard, “grd”.
Druga pravljična bitja sta Dardej in Lol kutleć. Dardej je še danes omenjen, ker je prebivalcem Solbice pomagal, da niso izgubili pašnikov na Žrtu. Lola Kutleća pa se spominjamo zaradi njegove moči.
Na Solbici poznamo pravljico o Kodkodeki, ki je zažgala hišo in s tem celo vas. Prav tako na Solbici je poznana tudi pravljica o knezu na Gradu.

Med ljudskimi pesmimi moramo omeniti pesmi Sveti sinti Lawdić in Linčica Turkinčica. Prva govori o tem, kako je kralj David iskal očeta, mater in brata v peklu in kako jih je rešil. V drugi pa nastopa kralj Matjaž, unǵarski kraj, ki je iz turškega zapora zbežal s pomočjo Linčice Turkinčice, hčerke turškega sultana, ki je šla za njim in se poročila z njegovim tretjim sinom.
Zanimive so tudi pesmi posvečene Lepi Vidi, ki je v Reziji poznana tudi z imenoma Lipa Lina oz. Lipa Wida. Podobno kot kralj Matjaž, ima tudi Lepa Vida ključno vlogo v slovenskem literarnem izročilu.
V dolini so še danes zelo znane verske pesmi, kot sta Tičica Arličica in Sveti sint’Antunišeć.
Druge zgodbe pripovedujejo o neznanem, onostranstvu ter o življenju svetnikov, Jezusa in Sv. Petra.
Med ostalim izročilom izstopajo otroške pesmice, uganke, reki in zgodbe o realnem življenju.

Čudovita slika ilustratorke Ančke Gošnik Godec iz knjige Zverinice iz Rezije