Razstavljena oblačila folklorne skupine “Val Resia” so natančna rekonstrukcija prazničnih noš prebivalcev Rezijanske doline s konca 18. in začetka 19. stoletja.

Neporočeno dekle
Za nošo so značilne živahne barve pasu, telovnika, naglavne rute in dodatne rute, izvezene po lastnem okusu, ki so bili v izrazitem nasprotju s črno obleko.
Nošo sestavljata belo podkrilo in bombažna bluza, nad katero se nosi enobarvni žametni telovnik iz bombaža ali svile v izrazitih živih barvah. Telovnik je bil sprva zelo dragocen kos oblačila, narejen iz svile in v umirjeni barvi. Pod telovnikom se razprostira široko črno krilo, ki sega do gležnjev. V pasu je zategnjeno z visokim trakom oziroma pasom v enakih barvah in iz enakega blaga kot telovnik.  Na levi strani pasu je pritrjena bela bombažna ruta, izvezena s cvetličnimi motivi in začetnicami dekletovega imena in priimka. Poleg belih bombažnih nogavic z bunkicami ter čevljev, je nošo sestavljala še črna naglavna ruta s cvetličnimi vzorci in franžami.

Poročena ženska
Obleka je enobarvna, spodobna in dostojna. Poročena ženska je imela pomemben položaj v skupnosti, predvsem pa je bila dolžna izkazovati spoštovanje svojemu možu na način, da ni zbujala pozornosti ostalih moških. Nošo sestavlja dolgo nabrano krilo, ki sega do gležnjev in pod katerim je belo podkrilo, ter oprijet suknjič z dolgimi rokavi. Oblačila so sešita iz gabardena, muslina ali bombažne flanele v rjavi, zeleni ali vijolični barvi. Naglavna ruta s cvetličnimi vzorci je v barvi obleke. Nošo dopolnjujejo še bele nogavice in čevlji.

Vdova
Ženska, ki je izgubila moža, četudi v svojih mladih letih, je bila do konca življenja odeta v črnino. Obleka je oblikovana in sešita na enak način, kot obleka poročene ženske. Blago, črni gabarden, ni izvezen ter nima posebnosti, ki bi kakorkoli pritegnile pozornost na osebo, ki je nosila obleko.

Neporočeni fant
Neporočeni fant je nosil belo bombažno srajco, črne hlače iz flanele, žameta, irhovine ali gabardena so mu segale do kolen. Hlačnici sta na zunanji strani imeli prišit gumb v zlati ali kovinski barvi. Na telovniku iz brokata ali damasta sta dve vrsti gumbov v zlati ali kovinski barvi, na boku pa manjši žep, iz katerega moli robček. V žepu je pogosto shranjena žepna ura na verižici. Nošo sestavljajo še bele izvezene bombažne nogavice, čevlji z opazno zaponko in klobuk polcilinder.

Podjetni moški
Vloga, ki jo je imel posameznik v skupnosti, se je izražala po načinu oblačenja, po manjših podrobnostih ter po bolj dragocenem in iskanem blagu. Podesta, zdravnik, trgovec, ter vsak, ki je imel pomembno mesto v družbi, je poleg že opisanih oblačil, značilnih za neporočenega fanta, nosil še temen (črn ali siv) frak iz volne, sukna, gabardena ali flanele z zapestnimi gumbi izključno v zlati ali kovinski barvi. Premožnejši so nosili tudi gumbe iz čistega zlata. Namesto polcilindra so na glavi nosili visok klobuk, prav tako v temni barvi.  Nošo so dopolnjevale bele izvezene bombažne nogavice in čevlji z opazno zaponko.

Lepe bele maske
Lipe bile maškire – maske, odete v belo, ki predstavljajo novo življenje, brezmadežnost in čistost. Pojavijo se, ko nastopi rezijanski Püst. Barvni trakovi ali robčki, pripeti na oblačila, ter številni papirnati cvetovi, ki krasijo klobuk, se navezujejo na barve prihajajoče pomladi. Maske držijo v rokah zvončke, s katerimi ob plesu kličejo plodnost zemlje. Tem dragocenin in bogatim  maskam so pravo nasprotje »babaci«, grde in stare maske, narejene iz krp, ponošenih in uničenih oblek temne barve. Ti se sprehodijo prej kot »lipe bile maškire« ter predstavljajo odhod grdega letnega časa, zime, ki umira in odstopa svoje mesto novemu življenju. Pustni obred se zaključi na pepelnično sredo s procesijo in obsodbo možiclja, ki ga prebivalci naredijo ob tej priložnosti in predstavlja pust. Možiclja, ki mu v Solbici rečejo »dėd«, v Osojanah »darmühić«, v Bili pa »babac«, najprej v procesiji nosijo po vaških ulicah, zatem pa zakurijo, pri čemer je zažig očiščevalen, obnavljajoč in predstavlja spravno žrtev v zaključnem dejanju obreda, ki pozdravlja plodnost in rodovitnost pomladi.
Ženski kostum sestavljajo tri bela bombažna krila: prvo sega do gležnjev, drugo do meč in tretje do kolen. Bela bluza je široka, rokavi so nabrani in v zapestju okrašeni s čipkami. V pasu so nameščeni barvni trakovi, pripeti na visok pisan pas. Klobuki so ročno in skrbno izdelani. Ženski so nekoliko višji od moških. So v obliki cilindra in na notranji strani oblečeni v belo blago. Zunanjo stran klobuka krasi preko sto cvetov iz krep papirja. Za dodatni okras so še čipke in kraguljčki, pripeti na krajec klobuka. Trakova, pripeta na klobuk, služita za vezanje klobuka pod brado. Kostum sestavljajo še bele bombažne nogavice in cokli (danes so jih nadomestili čevlji), dolga barvna verižica in zvonček, ki ga plesalka uporablja pri plesu. Moški kostum je podoben ženskemu, vendar je sestavljen le iz enega krila, ki sega do kolen.

 

Te žënske ubličïla
Tö pärvë ubličïlu kažë to mlado, ka na nï šćë se pöračila anu na jïšćë junaka. Ta mlada nasë dan čärni ćamažot, no bilo srakico, pas anu pet sta kolörjasta. Ta-na glavi na ma te čärni focolët ziz rožïci. Ubličïlu ka pražantawa to poröčano žano ma zalëno kotulo aliböj kolör juravïne teköj pa suknjica anu focolët. Ubličïlu wuduvïce ma čärno kotulo teköj pa süknjico anu focolët.

Te möške ubličïla
Za muže mamo ubličïla ka pražantawata taga mladaga anu taga bogataga. Za to pärvë ubličïlu mamo čärne kratke bragese, bile hlače, dan kolörjasti pet, bilo srakico anu ta-na glavi bumbeto. Za tö drügë mamo čärne kratke bragese, bile hlače, dan kolörjsti pet, bilo srakico, čärni frak, ta-na glavi dan visöki klubük anu tu-w roki fejfo.

Ta lipa bila maškira
Bodi ći sïnavi teköj hćëri so ubličine ziz bilimi kotuli, ni majo bilo srakico, karjë kolörjastih trakuw anu ta-na glavi dan visöki klubük. Klubük ma kolörjaste rožice norëd ziz ćarto. Muž ma klubük bö nizak od žini. Tu-w rokah ni majo zwončïće.