PRAVI, PRAVI PRAVICO, DA UKIĆ SNIDAL KRAVICO

 

PRAVICA OD PESA, OD TUCE ANO OD MÏŠI

 

 Vita da zakoj pesji majo wum tuce
ano tuce majo wum mïši?

Onde nur jë bil den pes ano isi pes an bil som. Jë bila pa na tuca ano pa ona na jë bila soma, nikörja ospodïna.
Den din to jë se srëtlo:
“Kako bej? Tï si rüdi som!” – jë rakla tuca.
“Ano tï, rüdi soma?” – jë jo barel pes.
“Nïmin ninaa” – jë rakla tuca.
“Pa ja nïmin ninaa. Ći ti si kontent, ćewa se spravit wkop!” – jë ji rëkel pes.
Alora den temp to žïvilo wkop.
Ko jela tučica kej, na dala pa pesićo, ko pesić mël kej an dal pa tučici.
Pes jë vïdël, da to jë fidël den tamo drüamo, da to šlo dakordë.
Alora den din, da:
“Fïs itako na mörawa stat, mawa naredit kako ćarto!”
Alora to stalo, to naredilo ćarte za se ožonyt.
To nï stalo muć, pes jë ričavel kartulino za tyt soldat.
An rëkel tuci:
“Dyrži tï ćarte, skrï je löpo, da ko prïdën damuw bowa se pöračila.”
“Go, go! Ja ćon skryt, ki nišći bo nalizel ćarte”.
Alora tuca na šla ano na skrïla ćarte w na den hliw, tu ki nïso odïli jüdi.
Na jë naredila no jomo ano löpo ǵala, pokrïla, zakrïla.
Ko pes paršel damuw, da:
“Injyn ćewa morët se ožonyt. Tacy po ćarte, boš bila dabrö je skrïla löpo!“
Na šla ito, ki na jë bila skrïla ćarte mo na jë je nalëzla wse zrïzane, wse sturlone…
Na šla ta peso ano na rakla: “Le da kako so ćarte, to jë wsë skröjano!”
“Mo, ti si bila rakla, da ti ći löpo dyržet ćarte!” – jë ji rëkel ribijen pes.
“Ja si jë ǵala siür bojë ki si molà mo myš na jë je nalëzla!” – jë rakla tožna tuca.
”Alora, viš da ka ti račën, da kar bo svit orë, tuce ja ćon mët wum!” – jë rëkel pes.
“Ti!?! Mo pa ja ćon mët wum myš, ito ki bon vidla ja ćon jo snëst!” – jë rakla tuca.
 
Zawöjo isaa šćalë nešnjidin pes ma wum tuco ano tuca ma wum myš.

PRAVLJICA O PSU, MUCI IN MIŠI

Veste zakaj psi ne prenašajo muc in muce ne prenašajo miši?

Nekoč je bil pes, ki je živel sam. Je bila tudi ena muca, tudi ona je bila sama, nista imela  gospodarja. Nekega dne sta se srečala:
“Kako je? Ti si vedno sam!” – je rekla muca.
“In ti, vedno sama?” – jo je vprašal pes.
“Nimam nobenega!” – je rekla muca.
„Tudi jaz nimam nobenega. Če si zato, lahko živiva skupaj!” – ji je rekel pes.
Tako sta nekaj časa živela skupaj.
Ko je muca nasla kaj za pojest, je dala tudi psičku, ko je pa pes kaj našel je dal muci.
Pes je videl, da sta skupaj lepo živela, da sta bila zvesta drug drugemu.
Zato je nekega dne pes rekel:
„Tako kot je, ne moreva več živeti, treba je narediti kakšen dokument, da se lahko poročiva!“
In sta pripravila papirje za poroko.
Po kratkem času pa je pes dobil poziv za iti k vojakom in je rekel muci:
”Spravi vse papirje, skrij jih  lepo, in ko se vrnem domov se  bova  končno poročila!”
“Ja, ja! Jaz bom skrila papirje, tako da jih nihče ne bo našel!“
Muca je odšla na neko podstrešje in skrila papirje.
Naredila je jamo in dala noter dokumente in jih dobro pokrila in zakrila.
Ko je pes prišel spet domov, je rekel:
„Zdaj se bova poročila. Pojdi po papirje, ki sigurno si jih lepo skrila!”
Muca je šla po papirje in vidi, da so vsi strgani
Odšla je k psičku in mu rekla:
„Poglej kako so papirji, so vsi razstrgani!“
„Ma kako, ti si rekla, da si jih lepo skrila, da boš lepo držala papirje!” – je jezen rekel pes.
„Ma jaz sem jih lepo skrila, boljše kot tako ne bi mogla, vse to pa je naredila miš!”
“Če je tako, veš kaj ti rečem: dokler bo svet, jaz ne bom več prenašal muc!” – je rekel pes.
“Ti!?! Tudi jaz ne bom več prenašala miši in ko bom eno vidla, jo bom  pojedla!” – je rekla muca.

In  prav zaradi tega še danes pes ne prenaša muce in muca ne prenaša miši.